Uvod: Hemodializni bolniki imajo slabše gibalne sposobnosti in so v povprečju manj telesno aktivni kot zdrava populacija. Učinki različnih vadbenih programov so pri teh bolnikih slabo raziskani. V največ primerih telesna vadba poteka v obliki med-dializnega kolesarjenja. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv dveh programov telesne vadbe na gibalno sposobnost, telesno sestavo in na krvne parametre pri hemodializnih bolnikih. Prvi program vadbe oziroma kontrolni program vadbe je vseboval med-dializno kolesarjenje. Drugi program vadbe oziroma eksperimentalni program pa je poleg med-dializnega kolesarjenja vseboval še pred-dializno vodeno telesno vadbo. Metode dela: Pred pričetkom vadbe smo 29 bolnikom, ki so pristali k sodelovanju v raziskavi, testirali moč zgornjih in spodnjih okončin. To smo izvedli s testom moč stiska pesti (dinamometer) in s testom 10 ponovitev vstajanja s stola. Vsem bolnikom smo z bioimpedanco izmerili sestavo telesa (pusta telesna masa in maščobna masa). Pri priključitvi na dializo smo vzeli tudi vzorec krvi in analizirali določene parametre (c-reaktivni protein, hemoglobin, holesterol itd.). Po začetnem testiranju smo bolnike naključno razdelili v dve skupini – kontrolno in eksperimentalno skupino. Eksperimentalna skupina je pred vsako dializo (3x tedensko) izvajala vodeno telesno vadbo z usposobljenim vaditeljem. Nato smo medicinske sestre tem bolnikom po priključitvi na dializni aparat prinesle še prilagojeno kolo za med-dializno kolesarjenje in jih med vadbo nadzorovale ter motivirale. Kontrolna skupina je izvajala samo program med-dializnega kolesarjenja po istem načinu kot eksperimentalna skupina. Obe vadbi sta potekali na vsak dializni dan (3x tedensko) v obsegu dveh mesecev (8 tednov). Po koncu tega obdobja smo ponovili vsa testiranja in primerjali rezultate. Rezultati: 27 bolnikov je uspešno zaključilo raziskavo. Eksperimentalna skupina je v primerjavi s kontrolno skupino statistično značilno izboljšala svoj rezultat v testu moč stiska pesti (p
